Kratke analize

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in v EU se je spomladi 2020 ob prvem valu epidemije COVID-19 in sprejetih zajezitvenih ukrepih močno znižala in se do sredine tretjega četrtletja še ni vrnila na ravni pred epidemijo. Prerez po panogah predelovalnih dejavnosti pokaže za Slovenijo podobne značilnosti kot v povprečju za EU. Epidemija je izraziteje prizadela proizvodnjo motornih vozil in nekatere z njo povezane panoge (predvsem kovinsko industrijo), kjer se je aktivnost umirjala že pred tem, sprva predvsem zaradi zastojev v proizvodnji ob uvedbi novih standardov merjenja izpušnih plinov, kasneje pa tudi manjšega povpraševanja. Najmanjši vpliv pa je imela na proizvodnjo živil in farmacevtsko industrijo, saj epidemija in z njo povezani ukrepi niso izraziteje zmanjšali povpraševanja po njunih proizvodih. Prav tako so bile večinoma manj prizadete nekatere panoge, ki proizvajajo zaščitno opremo za boj z epidemijo (papirna in kemična industrija). Okrevanje po sprostitivi ukrepov (od maja) je bilo najizrazitejše v dejavnostih z relativno večjim padcem pred tem. Avgustovska raven proizvodnje je pod vplivom hitrega odboja prej zadržanega povpraševanja zaradi zaprtja trgovin v EU presegla tisto pred izbruhom epidemije v nekaterih panogah v proizvodnji trajnega in netrajnega blaga za široko porabo (proizvodnja tekstilij, pohištvena industrija). Obeti za nadaljnjo rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in v EU se z umirjanjem krepitve proizvodnje predelovalnih dejavnosti ob koncu poletja, veliko negotovostjo v zvezi z obvladovanjem bolezni COVID-19 in predvsem s ponovnim povečevanjem okužb v članicah EU v začetku jeseni znova poslabšujejo.