Kratke analize


Kratke analize

Prehranska varnost in samooskrba: analiza tehnične učinkovitosti slovenskih kmetij z metodama DEA in SFA

V luči naraščajočih globalnih tveganj, geopolitičnih napetosti in motenj v dobavnih verigah postaja prehranska varnost ena ključnih strateških prioritet. Krepitev prehranske samooskrbe je pri tem bistvena, saj neposredno prispeva k prehranski varnosti prebivalstva, stabilnosti delovanja družbe in dolgoročni odpornosti države. V središču kratke analize je tehnična učinkovitost slovenskih kmetij, ki jo povezujemo z doseganjem višje stopnje samooskrbe in s tem prehranske varnosti v Sloveniji. Prehranska varnost je opredeljena skozi razpoložljivost, dostopnost, ustreznost in stabilnost preskrbe s hrano ter se lahko zagotavlja tako z domačo pridelavo kot z uvozom. Ker se Slovenija sooča z nizko ravnjo in neugodnim trendom samooskrbe, se analiza osredotoča predvsem na samooskrbo, pri čemer je poudarek na vlogi tehnične učinkovitosti pri povečanju pridelave in prehranske varnosti.

Z metodo ovojnice podatkov (angl. Data Envelopment Analysis, v nadaljevanju DEA) in metodo stohastične analize meje proizvodnih možnosti (angl. Stochastic Frontier Analysis, v nadaljevanju SFA) smo ocenili tehnično učinkovitost slovenskih kmetij ter ugotovili, da obstaja znaten prostor za izboljšave. Višja tehnična učinkovitost namreč omogoča večjo proizvodnjo ob nespremenjenih vložkih in tehnologiji, s čimer se povečujeta konkurenčnost in dobički. V tržnem okolju se tak proces običajno okrepi z vstopom novih pridelovalcev, ki povečujejo proizvodne kapacitete in s tem še dodatno prispevajo k samooskrbi. V tem primeru ima proces povečanja samooskrbe tudi lastno vztrajnost, saj obstoječi pridelovalci med seboj tekmujejo in skozi čas zmanjšujejo raznovrstne neučinkovitosti.

Vendar pa lahko omejena razpoložljivost kmetijskih zemljišč omejuje prost vstop novih pridelovalcev in s tem vpliva na intenzivnost konkurence v panogi, kar je lahko eden od razlogov za nizko tehnično učinkovitost slovenskih kmetij. V takšnih okoliščinah se samooskrba lahko poveča le z izboljšanjem tehnične učinkovitosti obstoječih pridelovalcev. Ker pa tega procesa zaradi odsotnosti konkurence ne more spodbuditi tržni mehanizem, je potrebna aktivna vloga države, ki mora delovati v skladu s tržnimi načeli, usmerjenimi v izboljšanje tehnične učinkovitosti ter spodbujanje inovacij in tehnološkega napredka.