Kratke analize
Razvoj tekočega računa plačilne bilance Slovenije
Plačilna bilanca je pomemben kazalec razvoja ekonomskih odnosov s tujino. Prek blagovne in storitvene menjave ter finančnih tokov povezuje mednarodno okolje z domačo ekonomsko aktivnostjo. Namen prispevka je analiza dolgoročnega razvoja tekočega računa plačilne bilance Slovenije z vidika varčevalno-investicijske vrzeli in z vidika posameznih podbilanc salda tekočega računa. Še posebej se posvečamo obdobju od vstopa Slovenije v EU, obdobju finančno-gospodarske krize, obdobju presežkov tekočega računa do vključno epidemije covida-19 in obdobju energetske krize.
Po obdobju razmeroma uravnoteženega tekočega računa plačilne bilance v letih 1995 do 1997 se je z letom 1998 začelo obdobje plačilnobilančnega neravnotežja. Do uravnoteženja stanja tekočega računa plačilne bilance je prišlo v letu 2001, kar je v določeni meri odraz enkratnih vplivov: strukture in šibke dinamike rasti domačega trošenja, ki se je odražala na nizkih realnih stopnjah uvoza, ter ohranjanja razmeroma visokih stopenj rasti izvoza. Popolna liberalizacija kapitalskega in finančnega računa z letom 2003 je omogočila zadolževanje na tujem, ki se je s priključitvijo Slovenije EU ter po prevzemu evra zelo okrepilo. Rast primanjkljaja na tekočem računu so domače poslovne banke financirale predvsem s posojili iz tujine. Z začetkom gospodarske krize se je primanjkljaj tekočega računa v letu 2009 močno skrčil. Tekoči račun se je nato do vključno leta 2011 ohranjal blizu ravnovesja in se leta 2012 prevesil v presežek. Rast presežka tekočega računa do začetka epidemije covida-19 pripisujemo obsežnemu razdolževanju bank in podjetij do tujine, ugodnim razmeram v mednarodnem okolju ter izboljšanju konkurenčnosti slovenskih izvoznikov ob zmerni rasti uvoza zaradi skromnega domačega trošenja in padca investicij. Leta 2020 se je z epidemijo, ki je močno omejila domače trošenje, presežek tekočega računa povečal na najvišjo raven doslej (7,7 % BDP). Zaradi hitrejšega okrevanja domačega povpraševanja v primerjavi s tujim in poslabšanih pogojev menjave ob izrazitih nihanjih cen surovin na svetovnem trgu se je presežek v letu 2021 precej znižal, leta 2022 pa prevesil v primanjkljaj. K vnovičnemu presežku v letu 2023 je največ prispeval saldo blagovne menjave, saj se je realni uvoz blaga zmanjšal še bolj kot izvoz, poleg tega pa so se precej izboljšali še pogoji menjave. Presežek varčevanja nad investicijami celotnega gospodarstva je v letu 2023 dosegel 2,8 mrd EUR. K tej spremembi je največ prispevalo izrazito znižanje bruto investicij nefinančnih družb.
Na gibanje salda tekočega računa so precej vplivale tudi posamezne komponente izdatkovne strukture BDP v različnih krizah (finančno-gospodarska, kriza zaradi epidemije covida-19, energetska). Zaradi presežkov na tekočem računu plačilne bilance in s tem povezanih neto kapitalskih odlivov se neto finančna pozicija do tujine od leta 2013 postopoma izboljšuje. Mednarodna investicijska pozicija Slovenije se je leta 2023 še izboljšala in bila prvič po letu 2002 pozitivna (1,5 mrd EUR ali 2,3 % BDP).
Slovensko gospodarstvo nima makroekonomskega zunanjega neravnovesja, čeprav so tveganja zanj (fiskalna nestabilnost, visoke cene na nepremičninskem trgu in stroškovni pritiski).