Kratke analize
Vpliv epidemije na trg dela
Izbruh epidemije covid-19 je ob strogih ukrepih za njeno zajezitev v drugem četrtletju 2020 povzročil močan padec gospodarske aktivnosti. Čeprav so številne države sprejele ukrepe za ohranjanje delovnih mest, so se podjetja odzvala tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih, predvsem zaposlenih z začasno zaposlitvijo in velikim povečanjem števila zaposlenih, ki so jih podjetja napotila na začasno čakanje na delo. Ukrepi so v veliki meri ublažili vpliv padca gospodarske aktivnosti na padec zaposlenosti in povečanje brezposelnosti. Covid-19 kriza je na začetku epidemije najbolj prizadela mlade in manj izobražene, še posebej ženske. Mladi so namreč pogosteje kot druge starostne skupine izpostavljeni začasnim zaposlitvam, kar še posebej velja za Slovenijo (študentsko delo). Na večjo prizadetost manj izobraženih pa vpliva tudi visok delež zaposlenih z nizko izobrazbo v dejavnostih, ki so bile med najbolj prizadetimi zaradi omejitvenih ukrepov. Kljub povečanju gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju 2020 so ostale razmere na trgu dela slabše kot pred letom dni. Glede na trajanje covid-19 krize in negotovo okrevanje gospodarske aktivnosti, se povečujejo tudi možnosti za daljše ohranjanje zaostrenih razmer na trgu dela v večini članic EU.