Kratke analize

Zadolženost za večino podjetij ne predstavlja več tako velikega omejitvenega dejavnika, kot ga je pred dobrim desetletjem z nastopom finančne krize. Podjetniški sektor se je v obdobju 2009 – 2019 vidno razdolžil in kljub prvim znakom krepitve zadolženosti v zadnjih treh letih, po večini kazalnikov zadolženost dosega ravni pred pospešitvijo rasti kreditov. K zniževanju celotnega dolga in njegovi zmerni rasti v zadnjih treh letih, je največ prispevalo znižanje bančnega dolga, najizraziteje v obdobju 2012–2015. Sposobnost podjetij za odplačevanje dolgov se, kljub prvim znakom krepitve zadolženosti, še vedno izboljšuje, kazalniki večinoma dosegajo najugodnejše vrednosti v celotnem opazovanem obdobju (od 2006 dalje). Prav tako se je prezadolženost v letu 2019 znižala in dosega najnižje vrednosti v celotnem opazovanem obdobju, kljub temu pa se je koncentracija finančnega dolga prezadolženih podjetij le delno izboljšala in še vedno ostaja dokaj visoka. Mikro, majhna in srednja podjetja (MSP) se tako, kljub vedno aktivnejšemu pristopu k reševanju nedonosnih terjatev, še vedno soočajo z večjimi težavami pri odplačevanju dolgov. Z razdolževanjem in ob omejenem dostopu do bančnih virov, pa so se spremenili tudi podjetniški viri financiranja, a se je tudi to spreminjanje v zadnjem obdobju malenkost umirilo.

Koronavirusno krizo je tako večina podjetij dočakala v precej boljši kondiciji kot pred desetletjem nastalo finančno krizo (leta 2008), tako z vidika zadolženosti kot tudi z vidika likvidnosti in dobičkonosnosti. Nižja zadolženost in višja likvidnost ter dobičkonosnost večine podjetij pomembno prispevajo k blaženju likvidnostnih pritiskov, do katerih prihaja v 2020 zaradi pojava koronavirusa (razglasitev epidemije v sredini marca 2020). Sprejeti so bili številni preventivni ukrepi za zajezitev nadaljnega širjenja virusa, ki pomenijo nevarnost za likvidnost podjetij ter posledično za gospodarsko aktivnost. Te nevarnosti pa ob dobrih preteklih rezultatih poslovnega sektorja blažijo tudi ukrepi za zagotavljanje likvidnosti v gospodarstvu: (i) Zakon o interventnem ukrepu odloga plačil kreditojemalcev (ZIUOPOK), (ii) Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) in (iii) različna likvidnostna posojila Slovenske izvozne in razvojne banke ter Slovenskega podjetniškega sklada (neposredno in posredno financiranje prek poslovnih bank in razmeram prilagojeni programi zavarovanj kreditov).