Demografske spremembe in trg dela
Naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, pomembno vpliva na povečanje izdatkov za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in druge s staranjem povezane izdatke. Staranje prebivalstva med drugim zahteva spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja in odzive politik na številnih drugih področjih, kot na primer prilagoditev okolja in storitev starejšim. Demografska gibanja pomembno in vedno izraziteje vplivajo tudi na trg dela, poleg naraščajočega vpliva pomanjkanja delovne sile. Trg dela ima osrednjo vlogo pri določanju gospodarskega in družbenega napredka. Med njegove glavne makroekonomske kazalnike spadajo zaposlenost, brezposelnost in plače, ki so ključni za zagotavljanje blaginje prebivalstva.
Poročilo o razvoju 2022
Slovensko gospodarstvo je v letu 2021, ob podpori obsežnih vladnih ukrepov, hitro okrevalo, kar je ohranilo razmeroma stabilen materialni in finančni položaj prebivalstva. Breme epidemije, ki ga je prevzela država, pa se je odrazilo v visokem javnofinančnem primanjkljaju in povečanju dolga sektorja država, zlasti v letu 2020. Glavni izziv ostaja zmanjšanje razvojne vrzeli za povprečjem EU.…
COVID-19, osebna zaposlitvena situacija in raziskave Eurobarometra
Ta kratka analiza podrobneje analizira Eurobarometrov kazalnik ocena zadovoljstva z osebno zaposlitveno situacijo, kot dodatni vir podatkov o situaciji na trgu dela v luči povečane negotovosti, v luči potrebe po sočasnih podatkih in hkrati oteženim načinom zbiranja podatkov zaradi pandemije COVID-19. Analizirane so razmere v Sloveniji ter njenih petih najpomembnejših zunanjetrgovinskih…
Prilagajanje trga dela v državah EU v covid-19 krizi
Padec gospodarske aktivnosti po izbruhu epidemije leta 2020 v državah EU je sprožil prilagajanje trga dela – število brezposelnih se je povečalo, zaposlenost pa v večini držav zmanjšala. Zmanjšanje števila zaposlenih je bilo bistveno manjše od zmanjšanja števila opravljenih delovnih ur. K temu je pomembno prispevalo uvajanje različnih shem za ohranjanje delovnih mest v obliki subvencioniranja…
Evropski steber socialnih pravic, Slovenija 2000–2020
Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so leta 2017 na socialnem vrhu v Göteborgu razglasili evropski steber socialnih pravic (ESSP), da bi se s primernimi, dostopnimi in finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite ter ustreznimi politikami trga dela in enakih možnosti zvišali socialni standardi v državah članicah EU za večjo blaginjo Evropejcev. ESSP temelji na 20 načelih s treh…
Poročilo o razvoju 2021
Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsako leto pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj in ki spremlja uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030 – prinaša pomembna priporočila razvojni politiki. Kratkoročne prednostne naloge ekonomske politike so še naprej precej povezane s preprečevanjem širjenja bolezni covid-19 in blaženjem njenih družbeno-gospodarskih posledic. Ti…
Vpliv epidemije na trg dela
Izbruh epidemije covid-19 je ob strogih ukrepih za njeno zajezitev v drugem četrtletju 2020 povzročil močan padec gospodarske aktivnosti. Čeprav so številne države sprejele ukrepe za ohranjanje delovnih mest, so se podjetja odzvala tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih, predvsem zaposlenih z začasno zaposlitvijo in velikim povečanjem števila zaposlenih, ki so jih podjetja napotila na začasno…
Plačna vrzel in neenakosti spolov v Sloveniji
Evropski parlament, Svet in Komisija so 17. novembra 2017 na socialnem vrhu za pravična delovna mesta v Göteborgu razglasili Evropski steber socialnih pravic (ESSP). Steber opredeljuje dvajset načel in pravic na treh temeljnih področjih, ki obravnavajo trg dela in mreže socialne varnosti. Drugo načelo pravi: »Na vseh področjih, tudi v zvezi z udeležbo na trgu dela, pogoji za zaposlitev in…
Minimalna plača v Sloveniji v obdobju krize in konjunkture
Leta 1995 je Slovenija uvedla minimalno plačo, ki je predstavljala minimalno plačilo za polni delovni čas in je ob uvedbi zajemala vse dodatke k plači. Del dodatkov k plači se je izločil s spremembo zakona leta 2016, vsi pa z letom 2020. Večkrat se je spremenil tudi zakonski način določanja vsakoletnega usklajevanja minimalne plače. V obdobju 2008–2013 je imela Slovenija najvišjo realno rast…
Poročilo o razvoju 2020
V marcu 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija koronavirusne bolezni. Z ogromnimi negativnimi učinki na gospodarski in socialni položaj bo močno spremenila tudi izhodišča za uresničevanje Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo spremlja Poročilo o razvoju – publikacija, ki jo vsakoletno pripravimo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Trenutne razmere bodo kot posledica nujnih…
Poročilo o razvoju 2019
Slovenija od leta 2016 ponovno zmanjšuje zaostanek v gospodarski razvitosti za povprečjem EU, socialna vključenost prebivalstva ostaja relativno visoka, učinkovitost rabe virov in energije se je nekoliko izboljšala. To so ključne ugotovitve letošnjega Poročila o razvoju, ki smo ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem pa so gibanja na nekaterih področjih vseeno…