Vrednost gradbenih del se je novembra nekoliko znižala, medletno pa je ostala znatno višja. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta ob mesečnih nihanjih okrepila. Novembra je upadla za 6 % (desez.), a bila še vedno znatno višja (12 %) kot pred letom. Skupno je bila vrednost del v enajstih mesecih lani za 10 % višja kot v primerljivem obdobju leto prej. Najbolj se je zvišala v gradnji nestanovanjskih stavb in specializiranih gradbenih delih (v obeh 15 %), višja je bila tudi v gradnji inženirskih objektov (7 %), v gradnji stanovanjskih stavb pa je ostala na podobni ravni (1 %). 
Kazalnik zaupanja v gradbeništvu je novembra dosegel najvišjo raven v zadnjem letu in pol, decembra pa se je njegova vrednost malce znižala. Podjetja nova naročila ocenjujejo kot običajna. Najpomembnejša omejitev ostaja pomanjkanje usposobljenih delavcev. Nezadostno povpraševanje kot omejitev navaja le približno desetina podjetij, kar kaže, da gradbeništvo trenutno nima večjih težav s povpraševanjem, bolj ga omejujejo dejavniki na strani ponudbe. 

Število delovno aktivnih oseb je novembra ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.), medletno je bilo manjše za 0,4 %. Število zaposlenih je bilo medletno manjše (–0,6 %), število samozaposlenih pa večje (1,3 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–2,1 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, sledijo predelovalne dejavnosti (–1,8 %) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (–1,3 %). Število delovno aktivnih je bilo medletno še naprej večje v dejavnostih javnih storitev, kjer izstopa predvsem zdravstvo in socialno varstvo (3,4 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo novembra medletno večje za 1,5 %, državljanov Slovenije pa manjše za 0,7 %. 
V prvih enajstih mesecih leta 2025 je število delovno aktivnih oseb ostalo medletno manjše za 0,4 %. Struktura upada po dejavnostih je bila podobna novembrski.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je v  enajstih mesecih leta 2025 znašal 2,4 mrd EUR in je bil za 0,6 mrd EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju. K znižanju je največ prispeval večji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi manj prejetih sredstev iz proračuna EU. K znižanju presežka je ob hitrejši rasti uvoza od izvoza blaga prispeval tudi blagovni saldo. Storitveni presežek se je povečal, najbolj v menjavi potovanj (rast turističnih prihodkov od obiska tujih turistov je presegala rast izdatkov domačega prebivalstva za potovanja v tujino). Precej se je povečal tudi presežek v menjavi zavarovalniških storitev, saj je slovenska zavarovalnica na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj povečala obseg poslovanja in s tem povezanih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) ter višjih prihodkov slovenskih delavcev od dela v tujini.

Decembrski podatki kažejo na medletno nižjo porabo električne energije v industriji. Ta je bila kljub dodatnemu delovnemu dnevu za 0,4 % nižja kot decembra 2024. Poraba gospodinjstev je bila medletno višja za 2,2 %.

Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa se je po zmanjševanju od leta 2022 v tretjem četrtletju 2025 nekoliko povečal. Skupaj se je obseg cestnih prevozov tekoče povečal za 5 % (desez.), medletno pa se je še zmanjšal (za 3 %). Pri cestnih prevozih slovenskih prevoznikov se je obseg prevozov po tujini drugo četrtletje zapored precej povečal (po močnem upadu v prvem četrtletju), obseg prevozov, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa le skromno. Delež prevozov po tujini v skupnih prevozih je znašal 43 % in bil za 5 o. t. manjši kot pred epidemijo. Železniški prevozi blaga po ozemlju Slovenije so se v tretjem četrtletju povečali za 3 % (desez.), medletno pa so bili nižji za 4 %. Obseg cestnih in železniških prevozov blaga je bil leta 2025 najnižji po letu 2016.