Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je novembra ob 0,3-odstotni mesečni rasti v primerjavi z oktobrom znižala za 0,2 o. t., na 1,1 %. Na nižjo rast je vplivala predvsem višja osnova pri energentih, ki so se novembra lani podražili za več kot desetino. Cene energentov so bile tako medletno nižje za 7,3 %, malenkost nižje (za 0,1 %) pa so bile tudi cene v skupini proizvodov za investicije. Najhitreje še naprej rastejo cene blaga za široko porabo (4,1 %). Te poganja predvsem rast cen netrajnega blaga (4,7 %), kjer se ohranjajo visoke medletne rasti cen v proizvodnji živil (5,5 %) in pijač (5,6 %). Rast cen surovin je bila novembra 0,9-odstotna. Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so bile na domačem trgu medletno višje za 1,3 %, na tujih trgih pa za 0,9 %.

Novembrski podatki kažejo na medletno zmanjšanje porabe električne energije v industriji. Ob enakem številu delovnih dni je bila novembra za 2,4 % nižja kot pred letom. Poraba gospodinjstev pa je bila medletno višja za 2,2 %.

Število delovno aktivnih oseb je oktobra ostalo podobno kot prejšnje mesece (desez.), medletno je bilo manjše za 0,4 %. Število zaposlenih je bilo medletno manjše (–0,6 %), število samozaposlenih pa večje (1,4 %). Največji medletni upad števila delovno aktivnih je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (–3,6 %), predvsem zaradi zmanjšanja v zaposlovalnih agencijah, sledijo predelovalne dejavnosti (–2,3 %) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (–1,2 %). Še naprej pa je bilo število delovno aktivnih medletno večje v dejavnostih javnih storitev, kjer izstopa predvsem zdravstvo in socialno varstvo (3,4 %). Število delovno aktivnih tujih državljanov je bilo oktobra medletno večje za 1,5 %, državljanov Slovenije pa je bilo manj za 0,7 %. 
V prvih desetih mesecih je število delovno aktivnih oseb ostalo medletno manjše za 0,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila oktobra (7,7 %) višja kot v predhodnih mesecih, kar je predvsem posledica okrepljene rasti v javnem sektorju. V slednjem je bila oktobra nominalna plača medletno višja za 12,1 %. Okrepitev v primerjavi s predhodnimi meseci je posledica izplačila dogovorjenega drugega obroka zvišanja osnovnih plač. Tudi v zasebnem sektorju ostaja rast, ob precejšnjem pomanjkanju delovne sile, razmeroma visoka (5,2 %). 
V prvih desetih mesecih letos je bila skupna povprečna bruto plača realno višja za 4,6 % (nominalno za 7 %) – v javnem sektorju za 7,4 %, v zasebnem pa za 2,9 % (nominalno za 9,8 % oz. 5,3 %).

Vrednost gradbenih del se je oktobra nadalje močno okrepila. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta okrepila. Oktobra se je tekoče nadalje povečala za 6 % in bila za 36 % višja kot oktobra lani. Skupno je bila vrednost del v prvih desetih mesecih za 10 % višja kot v primerljivem obdobju lani. Višje so bile vrednosti vseh vrst gradbenih del, zlasti v gradnji nestanovanjskih stavb (16 %) in specializiranih gradbenih delih (15 %), rast je bila višja tudi v gradnji inženirskih objektov (7 %), v gradnji stanovanjskih stavb pa je ostala skromna (1 %). 
Nekateri drugi podatki kažejo na nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila oktobra aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 18 % višja kot lani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 18 o. t. Podobno podatki o vrednosti industrijske proizvodnje v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti: oktobra je bila le 1 % višja kot oktobra lani.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih (do oktobra) za 545,5 mio EUR nižji kot v enakem predhodnem obdobju in je znašal 2,7 mrd EUR (3,8 % ocenjenega BDP). K tej spremembi sta prispevala saldo sekundarnih dohodkov in saldo blagovne menjave. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal iz manj prejetih sredstev državnega sektorja iz proračuna EU in več neto plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino. Na nižji blagovni presežek pa sta vplivala manjši presežek v menjavi z državami nečlanicami EU in višji primanjkljaj v menjavi z državami EU. Storitveni presežek se je nekoliko povečal, predvsem v menjavi potovanj in transportnih storitev. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička). Višji so bili tudi neto prilivi dohodkov od dela, pri čemer so se prihodki slovenskih delavcev od dela v tujini povečali bolj od prihodkov tujcev na delu v Sloveniji.