Mesečno upadanje števila registriranih brezposelnih (ob izločitivi sezonskih vplivov) se je avgusta nadaljevalo. Padec je bil podoben kot v prejšnjih mesecih (–0,6 % desez.). Po originalnih podatkih je bilo konec avgusta brezposelnih 44.468 oseb oz. 0,2 % več kot konec julija, kar je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih avgusta za 6,2 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec avgusta medletno za 13,5 % manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom) in za 9,7 % manj brezposelnih, starejših od 50 let. V prvih osmih mesecih je vsak mesec v neaktivnost in upokojitev odšlo, podobno kot v prejšnjih letih, malo več kot odstotek vseh brezposelnih, kar tudi prispeva k zmanjševanju brezposelnosti.

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila avgusta medletno večja za 6 %. V primerjavi z julijem, ko je bila skupna medletna rast podobna, se je rast prodaje v trgovini skoraj prepolovila (na 4 %). Razmeroma visoka, 7-odstotna, je ostala rast prodaje v trgovini na drobno, kjer je bilo izdanih za skoraj polovico skupne vrednosti davčno potrjenih računov. Medletna rast prodaje v trgovini z motornimi vozili se je več kot prepolovila (na 7 %), prodaja v trgovini na debelo pa je ostala medletno nižja. Podobna kot v juliju je bila medletna rast prodaje v drugih storitvenih dejavnostih (12 %), v gostinstvu pa se je okrepila s 4 % na 15 %, kar je bilo povezano tudi z izpadom prihodka ob lanskih poplavah. 

Blagovni izvoz se je julija tekoče povečal, uvoz pa po junijski rasti zmanjšal (desez.); skupni izvoz in uvoz sta bila večja kot pred letom; razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih je ostalo na zelo nizki ravni. K julijski rasti realnega izvoza je prispevalo precejšnje povečanje izvoza v države izven EU, ki sicer predstavljajo le četrtino skupnega izvoza. V zadnjih mesecih je izvoz v te države močneje nihal (junij –6,3 %, julij +10 %). Izvoz v države EU pa se je zmanjšal. Gledano po proizvodih se je povečal zlasti izvoz strojev in naprav (razen vozil) ter kemičnih in farmacevtskih proizvodov. Realni uvoz se je julija zmanjšal in dosegel najnižjo vrednost od septembra lani. Po rasti v predhodnem mesecu se je opazno zmanjšal zlasti uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (vse desez.). 
V primerjavi z enakim obdobjem lani je bila v prvih sedmih mesecih letos blagovna menjava večja (izvoz za 2,4 % in uvoz za 2,7 %), visoka medletna julijska rast izvoza (16,7  %) in uvoza (7,3 %) pa je bila v veliki meri posledica nizke lanske osnove in večjega števila delovnih dni. Šibka rast aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah še naprej negativno vpliva na razpoloženje in pričakovanja v izvozno usmerjenih dejavnostih, saj so izvozna naročila v predelovalnih dejavnostih tudi avgusta ostala na zelo nizki ravni.