Grafi tedna

Po avgustovskem zmanjšanju je kazalnik gospodarske klime septembra ostal na podobni ravni in se tako ohranil nad ravnjo izpred leta dni ter nad dolgoletnim povprečjem. Mesečno se je povečal le kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki pa še zaostaja za dolgoletnim povprečjem. Vrednosti ostalih kazalnikov zaupanja so se mesečno večinoma zmanjšale, nespremenjen je ostal le kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki je od konca prvega četrtletja letos medletno nižji. Medletno nižji je od začetka leta tudi kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih. 

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je tudi avgusta povišala (na 3,5 %) in bila najvišja v zadnjih treh letih. Medletno višje so bile cene v vseh namenskih skupinah, k rasti pa so največ prispevale za 5,8 % višje cene v skupini surovin, kjer izstopajo za 14,9 % dražji proizvodi v proizvodnji kovin. Cene v tej dejavnosti so se v zadnjih štirih mesecih povišale za 9,0 %. Rast cen proizvodov v ostalih namenskih skupinah je bila manj izrazita. Cene energentov in proizvodov za investicije so bile medletno višje za 2,6 % oz. 2,4 %, rast cen proizvodov blaga za široko porabo pa se je upočasnila na 1,0 %. Razkorak med rastjo cen na domačem trgu (3,7 %) in tujih trgih (3,4 %) se je avgusta še zmanjšal. Hitreje naraščajo cene proizvodov slovenskih proizvajalcev na trgih evrskega območja (3,9 %), nekoliko z zamikom pa jim sledijo cene na trgih izven evrskega območja (2,0 %).

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija (7,6 %) nekoliko nižja kot junija, a je ostala razmeroma visoka. K temu je pomembno prispevala okrepljena rast plač v javnem sektorju (8,4 %), povezana z izplačilom tretjega obroka zvišanja osnovnih plač (izplačano junija). Tudi v zasebnem sektorju, v razmerah okrepljene gospodarske rasti in pomanjkanja delovne sile, medletna rast ostaja razmeroma visoka (julija 7,0 %). Med dejavnostmi je najvišja v gradbeništvu (9,2 %).
V prvih sedmih mesecih leta je bila skupna povprečna bruto plača nominalno višja za 7,3 % (realno za 4,2 %) – v javnem sektorju za 7,1 % (realno za 4,0 %), v zasebnem pa za 7,2 % (realno za 4,1 %). 

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin je v drugem četrtletju ostala visoka, število transakcij pa je bilo manjše kot pred letom. Po 7,3-odstotni rasti v povprečju lanskega leta (in podobni rasti v letih 2023 in 2024) se je rast v prvem četrtletju 2026 okrepila na 9,3 % in ostala podobna tudi v drugem četrtletju (9,1 %). Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju medletno večje za 12,2 %. Število njihovih transakcij pa je bilo za 4,4 % nižje kot pred letom, ko se je po nekajletnem upadanju precej zvišalo. Bistveno bolj, za 64,1 %, je medletno upadla prodaja novih stanovanjskih nepremičnin, ki sicer predstavlja le manjši del (3 %) vseh transakcij. Medletno nižje so bile tudi njihove cene, in sicer za 5,8 %.