Cene življenjskih potrebščin so novembra drugi mesec zapored ostale nespremenjene, medletna rast pa se je upočasnila na 2,3 % (s 3,1 % oktobra). K najnižji medletni inflaciji po juniju letos je največ prispevala nižja rast cen v skupini hrane in brezalkoholnih pijač, kjer se je medletna rast ob 0,9-odstotni mesečni pocenitvi znižala z oktobrskih 6,8 % na 5,0 % (najmanj po marcu letos). Cene v tej skupini tako ne naraščajo več najhitreje med vsemi 12 skupinami indeksa cen življenjskih potrebščin, a še vedno največ (0,9 o. t.) prispevajo k inflaciji. Višjo medletno rast (5,1 %) so tokrat imele cene v skupini zdravstvo. Cene poltrajnega blaga so ostale medletno nespremenjene, cene trajnega blaga pa so bile po skromni rasti v zadnjih petih mesecih (ko se je rast gibala med 0,1 % in 0,6 %) novembra ponovno medletno nižje (za 0,4 %). Medletna rast cen storitev (2,7 %) se je ohranila na doseženi ravni.   

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je novembra peti mesec zapored izboljšala, višja je bila tudi medletno. Vrednosti kazalnikov zaupanja potrošnikov in v gradbeništvu sta se tekoče povečali, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih je stagniral, kazalnika v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih pa sta se nekoliko znižala. Enako velja za medletno primerjavo. Vrednost kazalnika gospodarske klime je presegla dolgoletno povprečje drugi mesec zapored (po skoraj treh letih), med dejavnostmi pa to povprečje presegata le vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in v storitvenih dejavnostih. 

Prihodek v večini trgovinskih panog se je v tretjem četrtletju glede na drugega zmanjšal (desez.). V trgovini na debelo je upadel drugo četrtletje zapored in bil prvič po začetku leta 2024 manjši tudi medletno. Medletno manjši je bil tudi prihodek v trgovini na drobno z živili, ki se je po šibki rasti v drugem četrtletju v tretjem zmanjšal. Prihodek v trgovini na drobno z neživili je ostal podoben kot v drugem četrtletju (ko se je povečal) in bil medletno večji. V trgovini z motornimi vozili pa se je nadaljevala razmeroma visoka rast prihodka. Prodaja v vseh trgovinskih panogah je bila v devetih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast visoka (7 %), v ostalih trgovinskih panogah pa skromna (v povprečju 1 %).
 

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim močno povečal (za 2,8 %, desez.), okrepil se je tudi medletno (za 2,5 %). Po rasti v prvi polovici leta se je prihodek tekoče znatno okrepil v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih. Rast je izhajala predvsem iz večje prodaje računalniških storitev na domačem trgu. Razmeroma visoka rast prihodka je bila tudi v strokovno-tehničnih dejavnostih, kjer se je prihodek v prvi polovici leta zmanjšal. Prihodek se je po dveh četrtletjih zmanjševanja nekoliko povečal tudi v dejavnosti prometa in skladiščenja, in sicer v obeh glavnih dejavnostih, kopenskem prometu in skladiščenju. Gostinski prihodek se je nekoliko povečal drugo četrtletje zapored. V drugih poslovnih dejavnostih se je nadaljevala stagnacija prihodka iz prve polovice leta, predvsem zaradi nadaljnjega krčenja prihodka v zaposlovalnih storitvah. V prvih devetih mesecih leta je bil realni prihodek medletno manjši le v drugih poslovnih dejavnostih.

Po anketnih podatkih je bilo število brezposelnih v tretjem četrtletju medletno manjše, število delovno aktivnih pa večje. Anketno brezposelnih je bilo 44 tisoč oseb, kar je 4,3 % manj kot v tretjem četrtletju lani. Anketna stopnja brezposelnosti (4,2 %) je bila medletno nižja (za 0,2 o. t.). Število delovno aktivnih je bilo v tretjem četrtletju medletno večje (1,2 %), kar je bilo predvsem posledica prehoda iz neaktivnosti. Več kot pred letom je bilo zaposlenih v delovnem razmerju in prek študentskega servisa, manj pa je bilo samozaposlenih ter zaposlenih v nekaterih drugih oblikah dela (pogodbeno delo, delo za neposredno plačilo, vajenci) in pomagajočih družinskih članov.