Število registriranih brezposelnih oseb se je oktobra nadalje malenkost povečalo (za 0,2 % desez.). Po originalnih podatkih je bilo konec oktobra brezposelnih 45.670 oseb oz. 3,9 % več kot konec septembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom prvih iskalcev zaposlitve v brezposelnost ob zaključku študijskega leta. Medletno jih je bilo za 0,5 % več, kar je večinoma odraz povečanega priliva iskalcev prve zaposlitve v brezposelnost, ki je od julija letos posledica večjega priliva tujih državljanov s statusom začasne zaščite v evidenco brezposelnih, delno pa tudi konjunkturnih gibanj. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih 
(–6,7 %) in upad brezposelnih, starejših od 50 let (–7,6 %), sta bila podobna kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) od konca lanskega leta presega ravni izpred leta (oktobra jih je bilo medletno 8,3 % več).

Realni izvoz blaga se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečal, uvoz pa ostal na doseženi ravni (desez.); medletno sta bila oba nižja. K četrtletni rasti izvoza (0,5 %) je pomembno prispevalo opazno julijsko povečanje, avgusta in septembra pa je izvoz upadel. V tretjem četrtletju se je povečal izvoz v države EU, izven EU pa se je zmanjšal, zlasti v ZDA. Opazno se je povečal izvoz skupine cestnih vozil, ki sicer mesečno in četrtletno močno niha, zlasti izvoz v Francijo. Večji je bil tudi izvoz farmacevtskih proizvodov ter drugih strojev in naprav. Po opaznem upadu v predhodnem četrtletju se je nekoliko povečal tudi izvoz kovin in kovinskih izdelkov, zmanjšal pa izvoz ostalih materialov. Pri uvozu (0,1 %) sta se tekoče povečala uvoza proizvodov za široko in investicijsko potrošnjo, drugo četrtletje zapored pa se je zmanjšal uvoz proizvodov za vmesno potrošnjo (vse desez.). Medletno sta bila izvoz in uvoz v tretjem četrtletju manjša (–2,2 % oz. –0,3 %), kar je bilo delno povezano tudi z višjo lansko osnovo. V devetih mesecih letos je bil izvoz nižji za 0,4 %, uvoz pa višji za 0,7%.
Blagovni izvoz še naprej omejuje šibko povpraševanje v predelovalnih dejavnostih glavnih trgovinskih partneric, saj na nizki ravni ostajajo tudi izvozna naročila. Tudi v začetku zadnjega četrtletja podjetja med glavnimi omejitvenimi dejavniki za poslovanje predelovalnih dejavnosti navajajo negotove gospodarske razmere ter nizko domače in tuje povpraševanje.

Prihodek v trgovinskih panogah je bil v povprečju julija in avgusta, razen pri prodaji motornih vozil, nižji kot v drugem četrtletju (desez.). V trgovini na debelo je po zmanjšanju v drugem četrtletju julija in avgusta še upadel in bil drugič zapored medletno manjši. Medletno manjši je bil tudi prihodek v trgovini na drobno z živili, ki se je po šibki rasti v drugem četrtletju v povprečju julija in avgusta zmanjšal. Prihodek v trgovini na drobno z neživili je bil po rasti v prvih dveh četrtletjih v povprečju julija in avgusta nekoliko manjši, a je ostal medletno večji. V trgovini z motornimi vozili pa se je rast prihodka nadaljevala tudi v poletnih mesecih. Prodaja v vseh trgovinskih panogah je bila v osmih mesecih medletno večja. V trgovini z motornimi vozili je bila rast visoka (7 %), v ostalih trgovinskih panogah pa skromna (v povprečju pod 1 %).