Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je januarja ohranila okrog 10 %. Še naprej se krepi rast cen hrane, kar je po naši oceni lahko tudi posledica sklepanja novih pogodb med prodajalci in proizvajalci, ki so višje stroške iz preteklega leta še v večji meri prenesli na končne kupce. Podatki o gibanju cen energentov in vhodnih surovin sicer že nakazujejo, da se stroškovni pritiski, povezani s surovinami, v tem segmentu v zadnjih mesecih umirjajo. Cene v skupini hrane in brezalkoholnih pijač so bile tako januarja na medletni ravni višje za 19,3 % in so prispevale skoraj tretjino inflacije. Krepi se tudi rast cen storitev, ki jo v veliki meri poganjajo višje cene iz skupine rekreacija in kultura ter tudi cene iz skupine restavracije in hoteli. Zaradi nekoliko manj izrazitih sezonskih znižanj v skupini obleka in obutve so se okrepile tudi cene poltrajnega blaga. Še naprej pa se, kljub mesečni rasti cen novih avtomobilov (2 %) ter pohištva in stanovanjske opreme (2,1 %), postopoma upočasnjuje rast cen trajnega blaga (7,9 %).

Poraba elektrike je bila januarja medletno nižja za 4 %. Ocenjujemo, da sta bili nižji tako industrijska kot gospodinjska poraba. Nižja industrijska poraba je bila po naši oceni predvsem posledica nižje porabe pri nekaterih energetsko intenzivnih podjetjih, ki so zaradi visokih cen elektrike zmanjšala obseg proizvodnje, lahko pa tudi izboljšala njeno energetsko učinkovitost s posodobitvijo proizvodnih tehnologij. Medletno nižja poraba gospodinjstev pa je bila zelo verjetno posledica manjšega obsega dela od doma in varčnejše rabe energije. Nižjo medletno porabo so imele tudi naše glavne trgovinske partnerice (Avstrija in Hrvaška –3 %, Italija –5 %, Francija in Nemčija pa –7 %).

Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila med 22. januarjem in 4. februarjem 2023 ob visoki rasti cen medletno višja za 17 %. V trgovini (17-odstotna medletna rast) se je močneje okrepila rast v trgovini z motornimi vozili (na 34 %), rast v trgovini na drobno pa se je umirila na podobno raven kot ob koncu lanskega leta (malo nad 10 %). Visoka je ostala tudi nominalna rast prodaje v gostinstvu (40 %), nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj je bila rast v drugih storitvenih dejavnostih (RST storitve) 50-odstotna), na kar je poleg nizke lanske osnove verjetno vplivala tudi letošnja drugačna razporeditev zimskih počitnic. 

Po skromni rasti v preteklih četrtletjih se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v zadnjem četrtletju lani zmanjšala in bila nekoliko nižja tudi medletno. V energetsko bolj intenzivnih panogah se je medletni padec večinoma poglobil, v primerjavi z letom 2021 sta proizvodnjo v lanskem letu nekoliko povečali le kemična industrija in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov. Medletno nižja je v zadnjem lanskem četrtletju ostala tudi proizvodnja nekaterih panog, ki proizvajajo blago za investicije (proizvodnja motornih vozil, popravila in montaža strojev in naprav; po skromni rasti v prvih treh četrtletjih lani tudi proizvodnja drugih strojev in naprav), kar je po naši oceni povezano z motnjami v dobavnih verigah in ohlajanjem povpraševanja. Močno se je v zadnjem četrtletju umirila tudi rast visoko tehnološko zahtevnih panog (po naši oceni predvsem farmacevtska industrija), ki pa so v celem letu proizvodnjo najbolj povečale in največ prispevale k 4,1-odstotni rasti proizvodnje predelovalnih dejavnosti v lanskem letu.