Število brezposelnih je decembra 2025 (ob izločitvi sezonskih vplivov) ostalo podobno kot mesec prej (–0,1 %). Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 47.177 oseb oz. 3 % več kot konec novembra, kar je večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih malenkost višje (0,3 %). Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–5,6 %) in upad brezposelnih, starejših od 50 let (–5,3 %), sta bila nekoliko nižja kot prejšnje mesece. Število brezposelnih mladih (15–29 let) je od konca leta 2024 medletno višje (decembra jih je bilo 10.944, kar je 9,4-odstotno medletno povečanje).
Leta 2025 je bilo v povprečju 45.410 brezposelnih, kar je 1,2 % manj kot leto prej.
 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je novembra tekoče nekoliko okrepila, v enajstih mesecih pa je ostala medletno manjša. Po skrčenju v začetku leta 2025 se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti gibala okoli podobnih ravni. V povprečju oktobra in novembra je bila na ravni tretjega četrtletja, nekoliko višja je bila le proizvodnja srednje nizko tehnološko zahtevnih panog (zaradi skromnega avgusta). V preostalih treh skupinah panog se je po rasti v tretjem četrtletju nekoliko zmanjšala (vse desez.). V enajstih mesecih je bila skupna proizvodnja medletno manjša za 1,1 % (del. dnem prilagojeno), večja je bila le proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog (2,5 %, del. dnem prilagojeno). Ravni iz enakega obdobja leta 2024 so najbolj presegle druge raznovrstne predelovalne dejavnosti, proizvodnja živil in lesna industrija. Proizvodnja v usnjarstvu je bila četrtino manjša. V ostalih skupinah panog po tehnološki zahtevnosti je bila proizvodnja v večini panog po enajstih mesecih medletno manjša (z izjemo proizvodnje opreme IKT ter popravil in montaže strojev in naprav). Najbolj se je zmanjšala proizvodnja vozil in plovil (za okoli 9 %), v kovinski industriji je bila manjša za okoli 5 %.

Donosnost do dospetja slovenske obveznice se je v zadnjem lanskem četrtletju znižala za 4 b. t., na 3,05 %. Razmik do nemške obveznice se je znižal za 6 b. t., na 33 b. t., kar je najnižja raven po letu 2007. ECB ob odsotnosti inflacijskih pritiskov v zadnjem lanskem četrtletju ni spreminjala osrednje obrestne mere.