Cene življenjskih potrebščin so bile januarja ob 0,5-odstotnem mesečnem znižanju medletno višje za 2,6 %. Blago, ki po naši oceni predstavlja skoraj 65 % košarice ICŽP, se je na medletni ravni podražilo za 2,1 %, precej višja pa je bila rast cen storitev (3,5 %). Prispevek obeh skupin k inflaciji je bil skoraj enak (blago 1,4 o. t., storitve 1,3 o. t.). Med 13 skupinami blaga in storitev so ponovno največ (0,8 o. t.) prispevale za 4,2 % višje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače, kjer se rast sicer še naprej postopoma umirja. Med vsemi skupinami še naprej najhitreje naraščajo cene v skupini zdravstvo, ki so bile medletno višje za 6,3 % (decembra 5,9 %). Rast cen neenergetskega industrijskega blaga je ostala umirjena. Trajno blago se je medletno minimalno pocenilo (–0,1 %). Rast poltrajnega blaga (2,0 %) se je v primerjavi z decembrom 2025 skoraj potrojila, predvsem zaradi nekoliko manj izrazitih sezonskih pocenitev v skupini obleke in obutve.  

Po skromni okrepitvi v tretjem četrtletju se je proizvodnja predelovalnih dejavnosti v zadnjem lanskem četrtletju znova zmanjšala (desez.) in bila tudi medletno precej manjša (za 2,9 % del. dnem prilagojeno). Proizvodnja se je skrčila v večini skupin po tehnološki zahtevnosti, rast so ohranile le srednje nizko tehnološko zahtevne panoge (desez.), ki so ob koncu leta dosegle ravni izpred leta. V celem letu 2025 pa je bila proizvodnja te skupine panog za 1,8 % manjša kot leta 2024, predvsem zaradi močnega upada v proizvodnji kovinskih izdelkov. Tudi proizvodnja večine srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog je zaostala za letom 2024, najbolj (za desetino) proizvodnja motornih vozil (skupaj s kovinsko industrijo sta k lanskemu 1,5-odstotnemu upadu proizvodnje predelovalnih dejavnosti prispevali največ). Med tehnološko zahtevnejšimi panogami je bila večja le proizvodnja opreme IKT, energetsko intenzivna kemična industrija pa je dosegla podobno raven kot leta 2024. Proizvodnja nizko tehnološko zahtevnih panog pa se je lani povečala (za 2,0 %), a so k temu prispevale le živilska in lesna industrija ter druge raznovrstne predelovalne dejavnosti. 

Decembra lani se je vrednost gradbenih del malce znižala (desez.), a je ostala znatno višja kot leto pred tem. Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta – ob mesečnih nihanjih – okrepila (desez.). Decembra je zanihala navzdol (za 3 % desez.), a je bila še vedno znatno višja kot leto pred tem (10 %). Tudi v celem letu 2025 je bila vrednost del za 10 % višja kot v letu 2024: največ v specializiranih gradbenih delih (15 %) in v gradnji nestanovanjskih stavb (13 %), višja je bila tudi v gradnji inženirskih objektov (7 %), v gradnji stanovanjskih stavb pa le za 2 %. 
Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast  aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila  lani aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 5 % višja kot leta 2024, kar je polovico manjša rast kot po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del. Podobno podatki o vrednosti proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, ne nakazujejo tako visoke rasti, proizvodnja se je povečala le za 1 %. 

Presežek tekočega računa plačilne bilance, ki je bil v letih 2023–2024 razmeroma visok (4,7 % BDP), se je lani nekoliko znižal (3,4 % BDP). K znižanju je največ prispeval višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, zaradi več neto plačanih transferjev zasebnega sektorja v tujino in manj prejetih sredstev države iz tujine. Povečani prejemki neto premij neživljenjskega zavarovanja (povezanih z izvozom avtomobilskih zavarovanj) so sicer presegli rast izdatkov premij (povezanih z večjim uvozom pozavarovanj). Občutno pa so se povečali osebni transferji rezidenčnih gospodinjstev v tujino. Državni sektor je prejel precej manj sredstev iz proračuna EU.
K znižanju presežka tekočih transakcij je prispeval tudi blagovni saldo, ki je iz presežka v letu 2024 prešel v primanjkljaj (manjši je bil presežek v menjavi z državami nečlanicami EU in višji primanjkljaj v menjavi z državami članicami EU). Storitveni presežek se je povečal, najbolj v menjavi zavarovalniških storitev, saj je slovenska zavarovalnica na italijanskem trgu avtomobilskih zavarovanj povečala obseg poslovanja in s tem povezanih storitev. Višji je bil tudi presežek v menjavi transportnih storitev ter storitev raziskav in razvoja. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička) in višjih prihodkov slovenskih delavcev od dela v tujini.

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila januarja medletno višja za 5,6 %. Industrijska poraba je bila ob enem delovnem dnevu manj medletno višja za 1,2 %, pri čemer je bil dejanski koledarski učinek zaradi razporeditve praznikov verjetno omejen. Poraba malih poslovnih odjemalcev se je medletno povečala za 5,3 %. Medletna rast porabe elektrike v gospodinjstvih je tudi po izločitvi vremenskega vpliva ostala visoka (10,6 %). To lahko nakazuje širše spremembe v načinu ogrevanja gospodinjstev, zlasti večjo uporabo električnih naprav (npr. toplotnih črpalk).