Grafi tedna


Grafi tedna

Grafi tedna od 9. do 13. novembra 2026: proizvodnja predelovalnih dejavnosti, aktivnost v gradbeništvu, tekoči račun plačilne bilance in poraba elektrike po odjemnih skupinah

Rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju upočasnila, gradbena aktivnost pa je po pospešku v začetku leta stagnirala. V obeh dejavnostih je aktivnost ostala medletno višja. Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju medletno nekoliko nižji, na kar so najbolj vplivali manjši prilivi iz proračuna EU in višja vplačila vanj.
 

Krepitev proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju upočasnila (desez.); v primerjavi z enakim obdobjem lani je bila proizvodnja večja za 3,3 %. Tekoče se je povečala predvsem proizvodnja srednje visoko in visoko tehnološko zahtevnih panog (desez.), ki so ravni izpred leta v povprečju presegle za okoli 6 %. Krepitev v srednje nizko in nizko tehnološko zahtevnih panogah je ostala podobno skromna kot v prvi polovici leta (desez.), podobna je bila tudi medletna rast (okoli 2,2 %). 
V prvih devetih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno večja za 2,3 %. Močno se je povečala v proizvodnji IKT opreme, proizvodnji motornih vozil (spodbujeno z začetkom proizvodnje električnih osebnih vozil) ter proizvodnji drugih strojev in naprav. Pomembno pa so k skupni rasti prispevale tudi nekatere tehnološko manj zahtevne panoge: proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja živil ter popravila in montaža drugih strojev in naprav.
Obeti v predelovalnih dejavnostih se od letošnje najnižje ravni v aprilu večinoma izboljšujejo. Povečuje se delež podjetij, ki pričakujejo rast proizvodnje in rast zaposlovanja, vendar pomanjkanje usposobljene delovne sile hkrati ostaja pomemben omejitveni dejavnik. Še naprej se izboljšuje tudi kazalnik skupnih naročil. Nezadostno povpraševanje sicer ostaja pomemben omejitveni dejavnik, a je manjši kot preteklo leto. 

Septembra se je vrednost gradbenih del povečala in bila v tretjem četrtletju za 7 % višja kot v enakem obdobju lani. Po močni krepitvi v začetku letošnjega leta je vrednost opravljenih gradbenih del v tretjem četrtletju ostala približno nespremenjena. Zaradi močnega pospeška gradbene aktivnosti v drugi polovici lanskega leta pa je medletna rast aktivnosti v tretjem četrtletju (7 %) precej nižja kot v predhodnih štirih četrtletjih, ko je bila v povprečju kar 23-odstotna. 
V letošnjem letu so se medletno precej povišale cene v gradbeništvu. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del (ki meri cene v gradbeništvu) je v tretjem četrtletju dosegel 5,4 %. Ob tem se je deflator dodane vrednosti v gradbeništvu v tretjem četrtletju povišal na 7,9 %. To nakazuje, da cene gradbenih storitev naraščajo hitreje od vhodnih stroškov oziroma da se marže v gradbeništvu ob močnem povpraševanju povečujejo.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju (943 mio EUR) nekoliko nižji kot v enakem obdobju lani (970 mio EUR). K temu je največ prispeval za 106 mio EUR višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov, večinoma zaradi manj prejetih sredstev državnega sektorja iz proračuna EU ter višjih plačil v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka in davka na dodano vrednost. V manjši meri sta k znižanju presežka tekočih transakcij prispevali tudi blagovna in storitvena menjava. Blagovni presežek se je znižal za 12 mio EUR.  Ocenjujemo, da je pozitiven količinski učinek (233 mio EUR) približno nadomestil negativen zunanji cenovni učinek (245 mio EUR) zaradi poslabšanih pogojev menjave (za 2,3 %). Storitveni presežek je bil medletno manjši za 18 mio EUR predvsem zaradi manjšega presežka v menjavi zavarovalniških storitev, gradbenih storitev in storitev predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb. Primanjkljaj primarnih dohodkov pa je bil nižji zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobička).

Poraba elektrike na distribucijskem omrežju je bila oktobra medletno višja za 3,6 %. Industrijska poraba in poraba ostalih poslovnih odjemalcev, ki lahko nakazujeta gibanje gospodarske aktivnosti, sta bili medletno višji za 6,8 % in 1,2 %. Poraba gospodinjstev pa je bila višja za slab odstotek.