Število delovno aktivnih oseb se je avgusta malenkost povečalo (desez.); medletna rast (1,1 %) je bila nekoliko nižja kot v povprečju prvih sedmih mesecev. Tudi avgusta pa je ostala višja kot konec lanskega leta, saj je letošnji pospešek medletne rasti predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva v začetku leta, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast števila delovno aktivnih je bila tudi avgusta najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile, na katero dodatno vpliva tudi omenjena sprememba definicije. Sicer je, podobno kot že zadnje leto, k medletni rasti skupnega števila delovno aktivnih prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil avgusta 15,8-odstoten, tj. za 1,2 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so v deležu tujih državljanov izstopali gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (34 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (28 %).

Gradbena aktivnost se je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del avgusta nadalje znižala in bila še naprej nižja kot lani. Po lanski visoki gradbeni aktivnosti se vrednost opravljenih del letos močno znižuje. Avgusta je bila za 17 % nižja kot avgusta lani, v prvih osmih mesecih skupaj pa je bila nižja za 9 %. V tej primerjavi se je aktivnost najbolj znižala v gradnji stavb (–13 %) in v gradnji inženirskih objektov (–12 %), najmanj pa v specializiranih gradbenih delih (–5 %). 
Nižja aktivnost je (med drugim) povezana z investicijsko aktivnostjo države. Investicijski odhodki (po konsolidirani bilanci javnega financiranja) so bili v prvih osmih mesecih letošnjega leta sicer podobni kot v primerljivem obdobju lani (–4 %). A so bili odhodki za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, ki so po naši oceni najbolj povezani z gradbeno aktivnostjo, nižji za 26 %.

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v zadnjih dvanajstih mesecih višji kot v enakem predhodnem obdobju, znašal je 3,2 mrd EUR (4,8 % ocenjenega BDP). K povečanju je največ prispeval blagovni presežek z državami nečlanicami EU, predvsem zaradi občutnega upada uvoza iz Ruske federacije. K večjemu presežku tekočega računa so prispevali tudi primarni in sekundarni dohodki. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dividend in dobičkov ter večjih neto prejetih obresti iz tujine. Nižji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je bil posledica več prejetih transferjev državnega sektorja iz tujine in tudi več prejetih transferjev zasebnega sektorja. Storitveni presežek je bil v zadnjih dvanajstih mesecih medletno nižji, na kar je vplival manjši presežek v menjavi potovanj. Izdatki domačega prebivalstva za potovanja v tujino so se namreč povečali precej bolj (za 0,4 mrd EUR) kot prilivi od potovanj tujih turistov v Slovenijo (za 0,1 mrd EUR).

Septembra je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno višja. Ob enakem številu delovnih dni je bila industrijska poraba septembra medletno višja za 2,3 %, kar pripisujemo tudi učinku nizke lanske osnove kot posledice poplav in njihovega vpliva na proizvodne procese nekaterih podjetij. Poraba malih poslovnih odjemalcev  je bila septembra medletno nižja za 1,4 %, poraba gospodinjstev pa prav za toliko višja.

Obseg cestnega blagovnega prometa se v drugem četrtletju 2024 ni spremenil, obseg železniškega pa se je še povečal. Pri enakem skupnem obsegu cestnih prevozov slovenskih prevoznikov se je ponovno okrepil prevoz po tujini, ki se je povečal za skoraj 4 %, prevozi, ki vsaj deloma potekajo po ozemlju Slovenije (izvoz, uvoz in notranji promet), pa so se zmanjšali. Obseg cestnega blagovnega prometa je bil medletno manjši za 5 %, v primerjavi z drugim četrtletjem 2019 pa za skoraj 14 %. Obseg prevoza po tujini se je v tej daljši časovni primerjavi skrčil kar za tretjino, kljub izboljšanju v prvih dveh letošnjih četrtletjih je bil njegov delež v skupnih prevozih (pod 45 %) za skoraj 6 o. t. manjši kot pred epidemijo covida. Železniški prevoz blaga, ki se je močneje povečal ob koncu lanskega leta, je letos najprej upadel, v drugem četrtletju 2024 pa se je spet povečal in bil tudi medletno višji za 5 %, glede na enako četrtletje v letu 2019 pa je zaostajal za 4 %.