Rast gospodarske aktivnosti se je v tretjem četrtletju nadaljevala. BDP se je povečal za 1,3 % glede na drugo četrtletje, medletno pa za 5 %. S tem je presegel predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Gibanja so odražala nadaljevanje sproščanja zajezitvenih ukrepov ter prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram. To je vodilo v nadaljnjo visoko rast zasebne potrošnje in z njo povezanih dejavnosti (trgovina na drobno, razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo). Zasebna potrošnja je s tem presegla raven iz enakega obdobja 2019, omenjene storitvene dejavnosti pa so z izjemo trgovine za ravnjo pred epidemijo še nekoliko zaostajale. Na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo (zlasti izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), pa so že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upočasnila. Sicer so predelovalne dejavnosti ter uvoz in izvoz blaga, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, predkrizno raven dosegli že konec lanskega leta. Menjava storitev se je četrtletno še povečala, izvoz storitev predvsem zaradi nižjega obsega potovanj sicer še vedno zaostaja za predkrizno ravnjo. Medletna rast investicij v osnovna sredstva je ostala visoka, medletno višja je ob nadaljnji rasti zaposlenosti, izdatkov za blago in storitve ter izdatkov za zdravila in zdravstvene storitve ostala tudi končna državna potrošnja.

Poraba elektrike je bila novembra medletno višja za 3 %, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa nižja za 1 %. Medletna rast je bila povezana z manjšo porabo ob začetku drugega vala epidemije lani, ko so bili omejitveni ukrepi za zajezitev epidemije obsežnejši kot letos. V primerjavi z lanskim novembrom je bila poraba višja v večini pomembnejših partneric, v Avstriji in na Hrvaškem za 2 %, v Franciji za 4 %, v Italiji za 6 %, v Nemčiji pa je bila enaka lanski. V primerjavi z novembrom 2019 pa je med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami največji, 7-odstotni, padec porabe beležila Avstrija (posledica zaprtja države). Nižja poraba kot novembra 2019 je bila tudi v Franciji in Nemčiji (za 3 oz. 1 %), na Hrvaškem in v Italiji pa je bila višja (za 1 %).

Porabi elektrike industrijskih in malih poslovnih odjemalcev sta bili novembra medletno višji, glede na enako obdobje iz leta 2019 pa je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema pa nižja. Glede na lanski november je bila industrijska poraba višja za 3,4 %, poraba malega poslovnega odjema pa za 18,7 %. Ključni razlog za visoko medletno rast porabe pri malih poslovnih odjemalcih je bila nizka lanska osnova, saj so bili novembra lani ob drugem valu epidemije v veljavi zajezitveni ukrepi, ki so omejevali zlasti delovanje trgovine in storitvenih dejavnosti. Gospodinjska poraba je bila novembra podobno visoka kot v enakem obdobju lani (zaostajala je za 0,5 %), saj so bili člani gospodinjstev podobno kot lani zaradi različnih razlogov, povezanih z epidemijo (bolezen, delo od doma ipd.), več časa doma. V primerjavi z novembrom 2019 je bila industrijska poraba približno enaka, poraba malega poslovnega odjema, ki sicer za primerljivimi obdobji iz leta 2019 zaostaja že od začetka epidemije, pa nižja (za 2,6 %). Gospodinjska poraba je bila glede na november 2019 višja za 6,2 %.

Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil novembra medletno večji za 8 %. Visoka medletna rast je bila povezana z zmanjšanim obsegom prometa v drugem valu epidemije lani. Glede na november 2019 je bil obseg prometa tovornih vozil zaradi delovnega dneva več prav tako precej večji, po prilagoditvi za različno število delovnih dni pa je bil večji le za odstotek. Delež prometa tujih vozil na slovenskih avtocestah, ki se je v lanskem novembru medletno malenkost znižal, se je letos vrnil na raven iz novembra pred epidemijo, na 61 %.

Po podatkih o davčnem potrjevanju računov je bila prodaja novembra medletno večja za 42 %, glede na enako obdobje leta 2019 pa za 5 %. Medletna rast se je glede na oktobrsko še okrepila v vseh dejavnostih, predvsem zaradi lanske nizke prodaje ob celomesečni omejitvi pri ponudbi ter prodaji blaga in storitev. Rast prodaje je bila ob enem letošnjem delovnem dnevu več višja tudi glede na november 2019. To je bila posledica za 6 % večje prodaje v trgovini (večja je bila v trgovini na drobno in na debelo, prodaja v trgovini z motornimi vozili pa je bila manjša). Prodaja v gostinstvu je bila po rasti v poletnih mesecih manjša kot v novembru 2019, zaradi poslabšanih epidemičnih razmer in uvedbe strožjih pogojev poslovanja, še poglobil pa se je upad prodaje kulturnih in razvedrilnih storitev, v potovalnih agencijah in pri igrah na srečo.

Povečana negotovost v mednarodnem okolju je v zadnjih mesecih vplivala na izvozno in uvozno aktivnost v Sloveniji. Negotovost, povezana z visokimi cenami surovin in motnjami v dobavnih verigah, je v Sloveniji in naših glavnih trgovinskih partnericah vplivala zlasti na avtomobilsko in z njo povezano industrijo. Ob tem je v zadnjih mesecih prihajalo do vidnejših mesečnih nihanj blagovne menjave z državami EU, ob katerih se je izvoz nekoliko povečal, uvoz pa zmanjšal. Nihanja izvoza so bila po naši oceni povezana predvsem s skupino vozil, ki med glavnimi skupinami proizvodov pri izvozu tudi edina opazneje zaostaja za ravnmi iz enakega obdobja leta 2019. Večja mesečna nihanja pri uvozu so bila povezana zlasti z uvozom proizvodov za investicije ter nekaterih proizvodov za široko porabo (osebni avtomobili, netrajni proizvodi brez medicinskih in farmacevtskih proizvodov). V primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je bila blagovna menjava, še posebno z državami EU, oktobra nekoliko višja (izvoz višji, uvoz nižji). Izvozna pričakovanja in naročila so se novembra zvišala in so bila opazno višja od dolgoletnega povprečja, njihova nihanja v zadnjih mesecih pa kažejo na povečano negotovost.

Storitvena menjava se je v tretjem četrtletju močno povečala v primerjavi s predhodnim četrtletjem (desez.). Ugodna gibanja so se nadaljevala v menjavi večine pomembnejših storitev, k povečanju pa je največ prispevalo okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev, ki so bile najbolj prizadete zaradi zajezitvenih ukrepov. Skupna storitvena menjava se je v tretjem četrtletju približala ravnem izpred začetka epidemije, uvoz storitev je okreval hitreje kot izvoz. To izhaja zlasti  iz področja turizma, kjer ocenjujemo, da je bil upad trošenja tujih turistov, izletnikov in tranzitnih potnikov v Sloveniji globlji kot upad trošenja slovenskih gostov v tujini. Za predkrizno ravnjo zaostaja tudi menjava osebnih, kulturnih in rekreacijskih storitev, ki se je v času trajanja epidemije močno zmanjšala. Druge pomembnejše skupine storitev (transport, gradbeništvo, IKT, ostale poslovne storitve) pa so v tretjem četrtletju večinoma opazneje presegale primerljive predkrizne ravni.

Na predelovalne dejavnosti so že v tretjem četrtletju vplivale motnje v dobavnih verigah, rast se je medletno tu nekoliko upočasnila tudi oktobra. Razmeroma visoko medletno rast, čeprav manj kakor pretekli mesec, so zabeležile srednje nizko in nizko tehnološko zahtevne panoge. Skromna medletna rast je bila dosežena v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah, visoko tehnološko zahtevne panoge pa so upadle. Upad je bil še nekoliko večji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. V srednje tehnološko zahtevnih panogah so motnje v dobavi omejevale proizvodnjo predvsem v avtomobilski industriji, pa tudi gumarsko-plastični industriji in proizvodnji električnih naprav. V visoko tehnološko zahtevnih panogah pa je medletni upad blažila proizvodnja elektronskih in optičnih izdelkov.

Gradbena aktivnost se je septembra povišala, v povprečju tretjega četrtletja pa ostala podobna kot v predhodnem in nižja kot pred letom. Vrednost opravljenih del se je na mesečni ravni povišala za 8,5 %. V povprečju tretjega četrtletja je ostala na podobni ravni kot v drugem in bila medletno nižja za 4,8 %. Ob izrazitih mesečnih nihanjih aktivnost v specializiranih gradbenih delih zadnja tri leta stagnira na najvišji ravni po letu 2011, v gradnji inženirskih objektov pa se po stagnaciji v 2019 in 2020 letos nekoliko krepi. Podobno je v gradnji stanovanjskih stavb, kjer je krepitev aktivnosti letos še močnejša. V gradnji nestanovanjskih stavb pa se je letos okrepilo lani začeto zniževanje aktivnosti. Močno nihajo tudi zaloge pogodb, ki so v prvi polovici leta naraščale in presegale ravni izpred leta, avgusta pa so se močno znižale in so od tedaj nižje kot pred letom. 
Rast cen v gradbeništvu, ki se zvišujejo zaradi naraščanja cen surovin in pomanjkanja delovne sile, se je septembra nekoliko umirila, a ostala visoka. Implicitni deflator vrednosti opravljenih gradbenih del, ki meri cene v gradbeništvu, je bil septembra na ravni 7 %, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta.

Prodaja v trgovini se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim nekoliko zmanjšala, medletno in glede na 2019 pa je bila večja. Izmed glavnih treh panog se je prihodek četrtletno zmanjšal le v trgovini na debelo, zaradi slabšega julijskega poslovanja. Prihodek v trgovini na drobno se je okrepil predvsem zaradi večje prodaje v trgovini z motornimi gorivi, na kar je poleg večje prodaje gospodinjstvom in pravnim osebam vplival tudi povečan tranzit čez Slovenijo. Četrtletno se je okrepila tudi prodaja v trgovini z motornimi vozili, medletno pa je bila manjša in poleg prodaje motornih goriv tudi edina izmed večjih panog, ki je bila manjša kot v tretjem četrtletju 2019. V primerjavi s tem obdobjem pa je bila precej večja prodaja neživil (15 %) in živil (7 %). Med neživili se je povečala predvsem prodaja po pošti ali internetu, ki se je več kot podvojila, za okoli desetino pa je bila večja tudi prodaja farmacevtskih in medicinskih izdelkov, pohištva ter računalniških in telekomunikacijskih naprav. Po predhodnih podatkih se je oktobra prodaja v trgovini na drobno močno okrepila, z motornimi vozili pa zmanjšala.

Realni prihodek se je v tretjem četrtletju v večini storitev še povečal. Glede na predhodno četrtletje se je zvišal za 11,7 %, medletno pa za 13,3 %. Medčetrtletno se je najbolj zvišal v gostinstvu (za 77 %), na kar je vplivala rast prenočitev tujih ter domačih turistov in izletnikov, spodbujena tudi z unovčevanjem lanskih in letošnjih bonov. Prihodek, ki je bil medletno višji za 15 %, je tako za enakim obdobjem 2019 zaostajal le še za odstotek. Visoka medčetrtletna rast je bila tudi v drugih poslovnih dejavnostih (19 %), kjer se je v potovalnih agencijah prihodek skoraj potrojil, v zaposlovalnih pa se je še zmanjšal. Prihodek v prometu se je nadalje zmerno povišal, zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladiščenja. Tudi v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je prihodek ponovno okrepil, kot posledica večje prodaje na domačem in tujih trgih v telekomunikacijskih ter računalniških storitvah. Prihodek se je znižal le v strokovno-tehničnih dejavnostih, kar je bila predvsem posledica zmanjševanja prihodka v arhitekturno-projektantskih storitvah. Medletna rast prihodka je bila v tretjem četrtletju v vseh tržnih storitvah pozitivna, za ravnjo iz enakega obdobja v letu 2019 pa je prihodek močno zaostajal še v potovalnih in zaposlovalnih agencijah (za 47 % oz. 20 %).

Trošenje gospodinjstev se je v tretjem četrtletju močno okrepilo in bilo medletno višje za 9,3 %. V poletnih mesecih se je precej povečalo trošenje za gostinske storitve (nastanitve, strežba jedi in pijač) doma, na kar je vplivalo tudi unovčevanje bonov, in v tujini, kjer je poleti letovalo precej več domačega prebivalstva kot lani. Gospodinjstva so v tretjem četrtletju medletno znatno več trošila tudi za kulturne, razvedrilne, športne in osebne storitve (8,0 %) ter za živila, pijače in tobačne izdelke (8,8 %). Medletno večji so bili tudi izdatki za neživila (6,3 %), med katerimi pa se je rast prodaje trajnih dobrin precej upočasnila. Medletno nižja pa je bila prodaja osebnih avtomobilov, na kar je po naši oceni vplival tudi podaljšan rok dobave.

Kazalnik gospodarske klime se je novembra zvišal, vendar njegova povprečna vrednost zadnjih dveh mesecev nakazuje na upočasnitev rasti gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju. K mesečnemu zvišanju kazalnika je največ prispevalo višje zaupanje v predelovalnih dejavnostih, pa tudi v trgovini na drobno. Pri obeh se je izboljšala večina kazalnikov. V storitvenih dejavnostih, gradbeništvu in med potrošniki se je zaupanje nekoliko znižalo. Zaupanje je novembra v vseh dejavnostih in med potrošniki ostalo precej višje kot v enakem obdobju lani. V večini dejavnosti je bilo višje tudi v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, razen pri storitvah in potrošnikih, kar je verjetno odraz negotovosti v zvezi z epidemičnimi razmerami in povezanimi ukrepi.

Zgodovinsko visoka raven zaposlenosti se je septembra še zvišala. V prvih devetih mesecih je bilo število delovno aktivnih za 0,9 % višje kot v enakem obdobju lani. Rast števila samozaposlenih (1,4 %) je bila višja kot rast zaposlenih (0,7 %), pri čemer je bil lanski upad števila samozaposlenih bistveno manjši kot zaposlenih. Septembra je najvišja medletna rast ostala v gradbeništvu ter zdravstvu in socialnem varstvu. Visoka je bila tudi v gostinstvu, kot odraz razmeroma hitrega okrevanja po lanskem močnem upadu, število zaposlenih pa je ostalo pod ravnjo iz septembra 2019. Zajezitveni ukrepi so močno prizadeli tudi kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer je število zaposlenih septembra letos prav tako ostalo nižje kot v enakem obdobju leta 2019.

Upad registriranih brezposelnih je bil novembra po sezonsko prilagojenih podatkih večji kot v predhodnih mesecih, in sicer 2,4-odstoten. Po originalnih podatkih je bilo konec novembra brezposelnih 65.379 oseb, kar je 1,9 % manj kot konec oktobra in 22,3 % manj kot pred letom. Brezposelnih je bilo manj tudi v primerjavi s koncem novembra 2019 (za 9,7 %). V prvih enajstih mesecih letos je bil priliv v brezposelnost manjši kot v enakem obdobju leta 2019. Odliv iz brezposelnosti se v zadnjih mesecih sicer zmanjšuje, a ostaja večji od priliva, s čimer se nadaljuje upad števila brezposelnih. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, med brezposelnimi letos narašča delež starejših od 50 let, ki so težje zaposljivi. Novembra je bil njihov delež 38,8-odstoten.

Medletna rast plač je bila septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). V javnem sektorju so bile plače v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov od junija upočasnjevala. V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta, pa tudi vračanja oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev. Ocenjujemo, da na rast plač v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja (druge raznovrstne dejavnosti, gradbeništvo in gostinstvo) lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je novembra ponovno izrazito okrepila, na 4,6 %. Okoli polovico medletne rasti so prispevale višje cene energentov, predvsem naftnih derivatov in toplotne energije, ki so bile višje za več kot 40 % oziroma 55 %. K višji medletni rasti so pomembno prispevale tudi cene poltrajnega blaga. Te zaradi drugačnih sezonskih gibanj cen obleke in obutve zelo nihajo, po znižanju v zadnjih dveh mesecih pa so bile novembra medletno višje za 4,3 %. Ob dražjih surovinah in ozkih grlih v dobavnih verigah se je še naprej krepila medletna rast cen trajnega blaga (5,8 %), med katerim so bile cene avtomobilov višje za 6,7 %. Ponovno se je nekoliko zvišala medletna rast cen storitev (1,5 %). Nadalje so se okrepile tudi cene v skupini restavracije in hoteli (6,2 %) ter v skupini rekreacija in kultura, kjer so se na mesečni ravni nekoliko izraziteje povišale cene počitniških paketov. Nekoliko se je zvišala tudi medletna rast cen hrane (okoli 1 %).

Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev (9,2 %) se je oktobra okrepila nekoliko manj izrazito kot v preteklih mesecih. Cene na domačem trgu naraščajo podobno kot na tujih trgih. K skupni rasti še naprej največ prispevajo cene surovin in proizvodov za investicije, ki so bile oktobra medletno višje za 14,2 % oziroma 8,8 %. Rast cen energentov se je zaradi nižje medletne rasti cen na tujih trgih (38,4 %) glede na september upočasnila za približno četrtino, na 6,2 %. Rast cen blaga za široko porabo je ostala razmeroma nizka (1,9 %), a se postopoma krepi. Nekoliko izraziteje so se zvišale cene trajnega blaga (3 %), predvsem zaradi višje rasti na domačem trgu, kjer so bile medletno višje za več kot 5 % (najvišja rast v zadnjih desetih letih).

Presežek tekočega računa plačilne bilance je bil v tretjem četrtletju znova medletno nižji. K temu je ob poslabšanih pogojih menjave in višji realni rasti uvoza od izvoza znova največ prispeval nižji blagovni presežek. Storitveni presežek je bil medletno višji, predvsem zaradi rasti presežka pri ostalih poslovnih storitvah in potovanjih. Neto odlivi primarnih dohodkov so bili v tretjem četrtletju medletno nižji, večinoma zaradi manjših neto izplačil dividend in dobička tujih vlagateljev ter manjših neto plačil obresti na zunanji dolg. Medletno nižji so bili tudi neto odlivi sekundarnih dohodkov, predvsem zaradi več prejetih transferjev zasebnega sektorja (neto premije neživljenjskega zavarovanja in drugi transferji). Dvanajstmesečni presežek tekočega računa plačilne bilance je septembra znašal 2,5 mrd EUR (5 % ocenjenega BDP).

Medletna rast obsega posojil bank domačim nebančnim sektorjem se je oktobra precej okrepila, na 3,4 % (septembra je bila še 1,4 %), predvsem zaradi večjega kreditiranja podjetij. K višji rasti je največ prispevalo zadolževanje podjetij in NFI. Njihov obseg kreditov se je na mesečni ravni povečal za 430 mio EUR, kar je največji prirast po letu 2008. Rast kreditov podjetjem in NFI se je tako na medletni ravni okrepila na 4,6 % in s tem nekoliko presegla rast kreditov gospodinjstvom. Ta se še naprej pretežno zadolžujejo v obliki stanovanjskih posojil, katerih medletna rast se je v zadnjih dveh mesecih ustalila nekoliko nad 8 %. Še naprej se zmanjšuje obseg potrošniških kreditov, kar je v veliki meri povezano tudi z neugodnimi pogoji zadolževanja, ostala posojila (predvsem negativna stanja na bančnih računih) pa se ob večjem trošenju gospodinjstev v drugi polovici leta povečujejo. Obenem se je oktobra že tretji mesec zapored zmanjšal obseg vlog gospodinjstev v bankah, ki je sicer znašal 24,2 mrd EUR. Njihova medletna rast se je nekoliko upočasnila, a bila še naprej razmeroma visoka (8,9 %). Delež nedonosnih terjatev je septembra ostal nizek, 1,3-odstoten. 

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v desetih mesecih znašal 1,9 mrd EUR in je bil za 0,4 mrd nižji kot v enakem obdobju lani. To je odraz visoke rasti prihodkov (13,8 %), ki so lani v tem času upadli, in nižje rasti odhodkov (9,6 %). Gospodarsko okrevanje, zlasti okrevanje domačega povpraševanja in izboljšanje razmer na trgu dela, je letos okrepilo predvsem davčne prihodke in prihodke iz socialnih prispevkov, skromna pa ostaja zlasti rast prihodkov iz sredstev EU. Poleg nižje rasti odhodkov je letos drugačna tudi struktura te rasti, z višjim prispevkom za plače javnih uslužbencev (dodatki za delo v rizičnih razmerah in naraščanje zaposlenosti) in investicije, močno pa so se znižali odhodki za subvencije, ki so lani naraščali. Celotni odhodki za blaženje posledic covida-19 so v desetih mesecih letos znašali 2,4 mrd EUR, kar je zlasti zaradi visokih izplačil v začetku leta za 0,8 mrd več kot v enakem obdobju lani. Zaradi izteka veljavnosti številnih ukrepov se je obseg teh izplačil od julija 2021 precej zmanjšal. Pričakujemo, da se bo novembra in decembra primanjkljaj konsolidirane bilance zaradi običajno okrepljenih investicijskih izdatkov ob koncu leta in ponovno nekoliko povečanih izplačil za blaženje posledic epidemije povišal, kar že nakazuje predhodna realizacija državnega proračuna za november 2021.

Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih desetih mesecih letos pozitiven (112,0 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 605,6 mio EUR (37,4 % v proračunu načrtovanih prihodkov za 2021), vplačala pa 493,6 mio EUR (87,4 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih so imela sredstva iz strukturnih skladov  (40,8 % vseh povračil v državni proračun) in sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (37,5 %), občutno nižjega pa sredstva iz Kohezijskega sklada (9,9 %) ter sredstva, namenjena izvajanju centraliziranih in drugih programov (6,7 %) . Po podatkih SVRK je bilo do konca oktobra iz finančne perspektive 2014–2020 za operacije potrjenih 98 % razpoložljivih sredstev, upravičencem pa jih je bilo izplačanih le 62 %.