Kratke analize

V zadnjih 150 letih je prišlo do skrajšanja delovnega časa, kar po mnenju nekaterih strokovnjakov predstavlja porazdeljevanje učinkov, ki jih prinaša višja produktivnost zaradi tehnološkega napredka. V večini držav je bilo leta 2021 zakonsko določeno maksimalno tedensko število delovnih ur 40, izjema je Francija s 35 urami. Dejansko število opravljenih delovnih ur se med državami razlikuje, na kar med drugim vpliva razširjenost dela s krajšim delovnim časom. V gospodarsko razvitejših državah z višjo produktivnostjo zaposleni praviloma delajo manj kot v manj razvitih. Slovenija po produktivnosti na opravljeno delovno uro dosega 84 % povprečja EU in sodi med države, ki običajno tedensko opravijo nadpovprečno število delovnih ur. Na to sicer vpliva tudi dejstvo, da se v Sloveniji odmor za malico šteje v delovni čas in da je razširjenost dela s krajšim delovnim časom razmeroma skromna. V zadnjem času so v svetu in pri nas vedno pogostejše razprave o uvedbi skrajšanega delovnega časa. Empirične študije učinkov skrajšanja delovnega časa dokazujejo predvsem pozitivni vpliv na zdravje in počutje zaposlenega, na makro ravni pa tudi na zaposlenost. Študije učinkov krajšanja delovnega časa na ravni podjetij so v nekaterih državah pokazale pozitiven vpliv tudi na rast plač in produktivnosti. V primeru, da se ob zmanjšanju števila opravljenih delovnih ur višina plač ohrani na enaki ravni, lahko pride do povišanja stroškov dela na opravljeno delovno uro. Slednje bi lahko na kratek rok zmanjšalo stroškovno konkurenčnost, še zlasti, če se produktivnost dela ne bi povečala v zadostni meri. V razmerah pomanjkanja delovne sile bi skrajševanje delovnega časa lahko podjetjem povzročilo dodatne težave pri iskanju delovne sile, možno pa je tudi, da se bi poslovanje in zaposlovanje krajšemu delovnemu času prilagodila. Zato je treba biti po mnenju številnih strokovnjakov pri uvajanju krajšega delovnega časa previden in reformo delovnega časa podpreti z ukrepi za povečanje produktivnosti in podporo pridobivanju znanj za uvedbo sprememb pri organizaciji dela v podjetjih. Učinki krajšanja delovnega časa so odvisni tudi od vrste dejavnosti in proizvodnje, kar med drugim zahteva veliko fleksibilnosti pri uvajanju krajšega delovnega časa. Številne države uvajajo pilotne projekte skrajševanja delovnega časa s spremljanjem učinkov, z vidika razprav o krajšanju delovnega časa bi bilo morda smiselno tovrstni pilotni projekt izpeljati tudi v Sloveniji.