Kratke analize

Analiza pokaže, da je v Sloveniji povprečna plača v javnem sektorju, podobno kot v drugih državah, višja kot v zasebnem sektorju. V obdobju 2005−2022 je bila povprečna plača v javnem za približno četrtino višja od povprečne plače v zasebnem sektorju.

Na razliko v višini povprečne plače v javnem in zasebnem sektorju vplivajo razlike v demografski in zaposlitveni strukturi zaposlenih, na primer izobrazbeni strukturi, spolu, starosti, tipu pogodbe, poklicih in drugem. Porazdelitev višine plač je med sektorjema zaradi teh razlik precej različna.

V zasebnem sektorju je veliko bolj zgoščena pri nižjih plačnih ravneh, predvsem zaradi poklicev, ki se pojavljajo v zasebnem, ne pa tudi javnem sektorju. Porazdelitvi sta sicer precej bolj podobni pri primerjavi zgolj tistih poklicev, ki se pogosto pojavljajo tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Ocene plačnih razlik, ko s pomočjo statističnih metod izločimo določene demografsko-zaposlitvene razlike v strukturi zaposlenih med sektorjema, kažejo, da so plače v javnem sektorju nižje v srednje in visoko strokovnih poklicnih skupinah (negativna plačna premija javnega sektorja), višje pa v poklicih za preprostejša dela (pozitivna plačna premija javnega sektorja).

Ta kratka analiza je neposredna posodobitev analize o plačnih razlikah med javnim in zasebnim sektorjem ter plačnih premijah iz publikacije Ekonomski izzivi 2018 (UMAR, 2018) in Roter et al. (2017) in je pripravljena na podlagi podrobnih administrativnih mikropodatkov zaposlenih.