Medletna rast cen se je tudi v juniju hitro umirjala in bila najnižja v zadnjih treh letih (1,5 %). K temu je nekoliko prispevalo nadaljnje umirjanje pritiskov na rast cen, v večji meri pa visoka osnova iz lanskega junija, ko je bila odpravljena znižana stopnja DDV-ja na nekatere energente. To je vplivalo tudi na medletni padec cen v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva (–2,3 %), še maja so bile cene v tej skupini medletno višje za okoli 3 %. Umirjajo se predvsem rasti cen blaga, ki so bile junija medletno višje le za 0,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 0,3 %, poltrajno blago za 1,5 %, trajno blago pa je bilo cenejše za 1,4 %. Umirjanje rasti cen storitev se je v zadnjih mesecih prekinilo, njihova medletna rast je še vedno presegala 4 %. Najvišja rast cen (6,7 %) je bila v skupini restavracije in hoteli, kar je po naši oceni še vedno posledica pomanjkanja delovne sile ter s tem pritiska na rast plač, v določeni meri pa tudi razmeroma visokega povpraševanja.

Aprila se je nadaljevala medletna rast števila delovno aktivnih. Ta je bila podobna (1,4-odstotna) kot v prvih treh mesecih in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta. Pospešek rasti v začetku leta je bil predvsem posledica spremenjene definicije delovno aktivnega prebivalstva, ki po novem vključuje tudi v tujino napotene delavce. Rast delovno aktivnih je bila tudi aprila najvišja v gradbeništvu, dejavnosti z velikim pomanjkanjem delovne sile. K medletno večjemu skupnemu številu delovno aktivnih je aprila prispevalo večje število tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije je bilo malenkost manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil aprila 15,7-odstoten, tj. za 1,4 o. t. večji kot pred letom. Po dejavnostih so glede deleža tujih državljanov izstopale gradbeništvo (50 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (29 %).

Pri izračunu podatkov o plačah se od aprila uporablja nov podatkovni vir; medletna realna rast povprečne bruto plače je bila nekoliko višja (3,4 %) kot marca. Ob malenkost nižji inflaciji je bila to predvsem posledica razmeroma visoke rasti v zasebnem sektorju (5,7 %). Najvišja je bila rast v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. V javnem sektorju je bila povprečna bruto plača medletno realno nižja za 0,8 %, kar je povezano z lansko osnovo (dvig plač aprila 2023). Nominalno je bila skupna povprečna bruto plača v prvih štirih mesecih medletno višja za 7 %, in sicer v zasebnem sektorju za 8,2 %, v javnem pa za 4,9 %.

Po novem SURS uporablja podatke iz obrazca REK-O, ki se od starih podatkov iz obrazca ZAP/M razlikuje zaradi različnega poročanja izrednih in zaostalih izplačil. Mesečne razlike v bruto plači med obema viroma se gibljejo od –2,2 % do +2,0 % z izjemo decembra 2023, ko so podatki iz novega vira za 14,9 % višji. Posledično se nekoliko razlikujejo tudi stopnje rasti. Ker so surovi podatki po novi metodologiji objavljeni za preteklih 15 mesecev, izračun medletne rasti in naknadno še njene 3-mesečne drseče sredine pomeni, da se prikazane serije prekrivajo samo za en mesec.

Vrednost kazalnika gospodarske klime se je junija nekoliko zvišala in ostala medletno višja. K izboljšanju v primerjavi z mesecem prej je prispevalo izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno in med potrošniki, ki sta se od začetka leta najbolj izboljšala. Kazalnika zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih sta se poslabšala, kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih pa je ostal nespremenjen. Z izjemo kazalnika zaupanja v gradbeništvu, ki se je od začetka leta najbolj poslabšal, so k medletno večji vrednosti kazalnika gospodarske klime junija prispevali vsi kazalniki zaupanja. 

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so maja ostale nespremenjene, medletno zniževanje pa se je še nekoliko upočasnilo (–2,4 %). Maja je na manjši medletni padec vplivalo predvsem upočasnjevanje zniževanja cen v skupini surovin (–4,3 %), kar je bilo posledica tako višje osnove kot tudi 0,6-odstotne mesečne rasti. Cene energentov so bile predvsem zaradi nižjih cen v skupini oskrbe z električno energijo, plinom in paro (–15,8 %) medletno nižje za 11 %. Medletna rast cen proizvodov za investicije je ostala okoli 0,5 %, cene proizvodov za široko porabo pa so še rasle po približno eno odstotni stopnji. Cene industrijskih proizvodov so bile na domačem trgu medletno nižje za 3,0 %. Na tujih trgih je bil padec 1,8-odstoten.

Realni prihodek večine trgovskih panog se je aprila povečal in bil tudi medletno večji. Za dobro petino je bil aprila medletno večji prihodek v trgovini z motornimi vozili. Ta se je po lanskih visokih rasteh v prvem četrtletju sicer tekoče zmanjšal. V štirih mesecih je bil medletno večji za več kot desetino. Prodaja v trgovini na debelo je bila aprila medletno večja za dobro desetino, v štirih mesecih pa za 1 %. Medletno večji sta bili v štirih mesecih tudi prodaji v trgovini na drobno z neživili in z živili (za 1 % oz. 3 %). Po predhodnih podatkih SURS se je prodaja maja v večini panog zmanjšala in bila v trgovini na drobno z neživili tudi medletno manjša, v trgovini na drobno z živili ter v trgovini z motornimi vozili pa je ostala medletno večja.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila zmanjšal (za 0,6 %), medletno pa je bil realno večji (za 6,8 %). Prihodek se je glede na razmeroma visoko rast v marcu najbolj zmanjšal v strokovno-tehničnih dejavnostih ob poglobitvi upada v arhitekturno-projektantskih storitvah. Nekoliko manjši je bil upad prihodka v drugih poslovnih dejavnostih, kjer se je v zaposlovalnih storitvah še skrčil. Prihodek se je četrti mesec zapored zmanjšal tudi v gostinstvu. Tudi upad prihodka v poslovanju z nepremičninami je vplival na zmanjšanje skupnega prihodka tržnih storitev. Prihodek v dejavnosti prometa in skladiščenja pa se je ponovno nekoliko povečal, tokrat zlasti zaradi rasti v dejavnosti skladiščenja ter spremljajočih prometnih dejavnosti. V informacijsko-komunikacijskih dejavnostih se je rast prihodka pospešila zaradi večje prodaje v telekomunikacijskih storitvah. V prvih štirih mesecih je bil realni prihodek medletno manjši le v prometu in skladiščenju.

Medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin se je v prvem četrtletju ob nadaljnjem upadu prometa še nekoliko umirila. Po lanski prepolovitvi rasti (na 7,2 % v povprečju) so bile cene v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2023 višje za 6,3 %, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa za 1,2 %. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, pri katerih je bilo število transakcij medletno manjše za skoraj četrtino in najmanjše po tretjem četrtletju leta 2013, so bile medletno večje za 6,9 %. Medletno višje so bile tudi cene novih stanovanjskih nepremičnin (za 8,7 %), ki pa so bile v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem nižje za 7,6 %. Tudi število njihovih transakcij, ki sicer zavzemajo le manjši del vse prodaje (8 %), je medletno močno upadlo (za tretjino), potem ko je bilo (po revidiranih podatkih) v letu 2023 razmeroma visoko.